You don’t take a photograph, you make it.
— Ansel Adams
 
 

Festival fotografije Maribor 2019

Eden od najpogostejših motivov v fotografiji je krajina, naj gre za pogled iz narave ali na kraje, ki jih je ustvaril človek, torej arhitekturo. Arhitektura v tem primeru predstavlja kulturno krajino, torej krajino, ki je splet domišljije in možnosti materialne realizacije. Kultura in Narava sta bili še pred kratkim, mogoče še pred dobrimi 200 leti dve jasno določljivi in ločeni kategoriji v dojemanju sveta. Kultura je vztrajno vdirala v naravo do mere, ko so nekateri znanstveniki označili trenutno geološko obdobje poimenovali antropocen, saj je postalo jasno, da človeška dejavnost vpliva na globalne procese. Za prihodnost se že načrtujejo megalomanski projekti, kot so na primer sončne elektrarne v Sahari, za katere se ve, da bodo vplivali na podnebje v velikih razsežnostih, čeprav so trenutna predvidevanja omejena zgolj na lokalna področja. Večina je nepredvidljiva.

Vendar tudi narava ves čas vdira v kulturo. Nekoč so menili, da je potrebno naravo krotiti in da jo človek s svojim razumom lahko tudi ukroti, vendar se vedno znova kaže, pa čeprav le z regratovo bilko na sredi asfaltiranega parkirišča, kako tanka plast je človekova zavest in dejavnost, ki izhaja iz nje. Poleg tega se je narava krepko napihnila, da sega že preko meja vidnega vesolja. Narava, divjina, nezavedno, kakor koli že imenujemo, vdira vedno znova skozi najmanjše razpoke in tudi silno in rušilno kar vse povprek.

Kategoriji narava in kultura sta sicer uporabni, vendar togi in zastareli, saj je tudi človek, in vse, kar človek naredi del narave. Človek deluje po naravnih zakonih. Mogoče je celo na napake, ki se pojavijo v delovanju računalniških algoritmov gledati kot na vdor narave in so potemtakem tudi oni le tanka plast zavesti, ki ločuje majhno celico od neobvladljive divjine. Naravni procesi se dogajajo tudi znotraj človekove družbe, ki se kažejo v različnih pojavih.

Zaradi sprememb v dojemanju sveta, je potrebno spremeniti tudi razumevanje kategorije krajine, kot motiva v upodabljajočih umetnostih, kajti krajina ni več prostor, ki ga seka fizični horizont vidnega. Krajina je praktično vsak pogled, ki ga je mogoče misliti prostorsko.

V izvedbi fotografskega festivala 2019 bodo v ospredju razstave, ki z različnimi estetskimi rešitvami, tematskimi sklopi in formalnimi pristopi raziskujejo in osvetljujejo tako sodoben kot zgodovinski pogled na krajino, na prostor in družbo. V tem izboru je predvsem prikazano, kako zelo težko si je predstavljati krajino v odsotnosti človeka.


Napovedujemo 2019

Imre Szabó - DEVEDESETA

Imre Szabó je eden izmed avtorjev, ki so na najbolj globok in neposreden način ustvarjalno odgovoren za novinarsko fotografijo tako v sodobni Srbiji, kakor tudi v bivši Jugoslaviji.Ta trditev ni niti malo pretirana – njen jasen dokaz je avtorjev fundus del iz več desetletij in fantastično izražen občutek nahajanja na pravem mestu ob pravem času, pronicljivosti in odločnosti, da dobesedno zgrabi trenutke zgodovine, ki so se v vseh teh letih odvijali pred njegovim objektivom. 

Tema razstave »Devetdeseta«  je prav avtorjev vojni opus, trenutki, ki jih je preživel na bojiščih na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu, poleg nekaterih zabeleženih dogodkov, ki so se dogajali pred njimi, ali pa vzporedno z njimi, kot učinki posledic teh vojn v samem Beogradu.



Lin Gerkman: North of the South (2018)

Projekt dokumentira več zgodb iz sodobne ruralne Namibije. Osredotoča se na posledice, ki jih ima prevzem sodobnih tehnologij na način življenja pripadnikov tradicionalnih kultur. Fotografije predstavljajo dvojnost bivanja ljudi, globoko povezanih s tradicijo in trajno spremenjenih zaradi tehnoloških napredkov in vstopa v globalno ekonomijo.

lin gerkman.jpg







Festival fotografije Maribor 2018

bo lokalnemu in mednarodnemu občinstvu predstavil domačo in tujo avtorsko fotografijo visoke kakovosti. Zajel bo vse generacije fotografov ter tako predstavil tudi kontinuiteto kakovostnega medija pri nas.
Glavna cilja Festivala fotografije sta predvsem:
-      promociji in predstavitvi fotografskega ustvarjanja, tako domačega kot mednarodnega,
-      približati fotografski medij širši javnosti skozi umetniški in tehnični princip delovanja ter izražanja in ga na pedagoški način vključiti tudi v ozaveščanje ter učenje mlajše publike.

Zakaj? Svet, v katerem živimo, je poplavljen s fotografskim in vizualnim materialom, fotografija je vse bolj dostopna ter se tako kot glasbena, filmska in druge sorodne zvrsti, bori za avtorske pravice ter verodostojno reprezentacijo in referenčno vrednotenje. Ena izmed prioritetnih ciljnih nalog Festivala fotografije je ravno zato pedagoško usmerjen z željo ciljno publiko ozavestiti o tem, da dostopnost tehnologij, možnost ekspresnih objav fotografij na družbenih omrežjih in portalih, blogih, še ne pomeni tudi kvalitetne fotografije, temveč ravno nasprotno, med množico slednjih se skriva zelo malo tistih, ki so mojstrske in hkrati tudi vsebinsko pomembne, tako rekoč umetniške.

 

FESTIVAL FOTOGRAFIJE MARIBOR 2018 V ŠTEVILKAH
Organizator Fotoklub Maribor
Prizorišča: 21
Razstave: 28
Sodelujoči avtorji: 50
Delavnice: 3
Okrogle mize: 3
Strokovna vodenja po razstavah: 15
Sodelujoče organizacije, zavodi, društva: 18

 

 

Uvodnik

Petra Čeh

Tudi tretji Festival fotografije Maribor ponuja izstopajoča fotografska imena ter tako nadgrajuje njegove prve stopinje nastale v prejšnjih dveh letih. Ob bok priznanim domačim avtorjem kot so Stojan Kerbler, Jože Suhadolnik, Peter Koštrun, Matej Sitar, Arne Hodalič in drugih, se postavljajo imena iz tujine, pri čemer nikakor ne gre spregledati razstav Nabuyoshija Arakija, Sergeja Melničenka, Inge Morath, Gorana Palvetića ter Taha Ahamada.
Rdeča nit festivala je predstavitev raznolikosti motivov ter vsebine, ki se pojavljajo v fotografskem mediju, zato je ogled tokratnih razstav kot nekakšen sprehod po bogati paleti fotografskega konglomerata. Ponujeni motivi segajo vse od dokumentarne, erotične, urbane pa do portretne, krajinarske motivike, kot tudi osebno izpovedne. Nekatere razstave resignativno kažejo na življenje okrog nas, tudi tisto, ki je včasih nekoliko zastrto ali pa zgolj manj poznano. Gledalec preko tega ne spoznava le čara fotografije, temveč tudi njeno izrazno moč. Predvsem slednje je bilo ničkolikokrat zgodovinskega pomena, čeprav ob tem ne smemo pozabiti tudi na pomemben doprinos, ki ga je prinašala estetika fotografije kot taka. V svetu konceptualizma, abstraktnih form in sodobnih praks se je lepo spomniti tudi na klasično fotografijo, ki nas nagovarja skozi zanjo značilni črno-beli jezik. Festival zato obiskovalcem ponuja ravno to – skozi žanrsko raznolikost razstav sopostavlja različne fotografske pristope in prakse. Nujen je prav tako dialog - tisti, ki se odvija med kamero in fotografom ter nato tisti, ki se odvije med fotografijo in gledalcem. Ravno zato, ker je fotografija tako neposredna in komunikativna, je njeno delovanje lahko hipno in emocionalno.
Poleg razstav so tu še delavnice: mokri kolicij, cianotipija, srebroželantinska fotografija, predavanja, okrogle mize, razgovori o fotografiji z gosti:  Judah Passow (Velika Britanija) je večkrat nagrajeni fotograf, čigar dela pogosto objavijo vodilni ameriški in evropski časopisi in revije. Na britanskih univerzah velikokrat predava o fotonovinarstvu. Borut Krajnc, urednik fotografije pri Mladini in Boštjan Slatenšek, fotoreporter, Branko Lenart, Stojan Kerbler…

Festival se želi osredotočiti na vse generacije fotografov ter tako predstaviti tudi kontinuiteto kvalitetnega medija pri nas in hkrati predstaviti aktualno tujo fotografijo. Tudi letos festival ob samih razstavah ponuja še spremljevalni program, ki je osredotočen predvsem na predavanja o fotografiji. Razstave so dostopne na različnih lokacijah po mestu in tako povezujejo vse pomembnejše galerijske akterje v Mariboru.
Festival fotografije se je v letu 2016 odvil prvič. Njegov namen je bil, da obeleži pomembno prelomnico v zgodovini mariborske fotografije – 80. obletnico delovanja Fotokluba Maribor.
Ker je presegel pričakovanja in s strani občinstva požel željo, da se nadaljuje tudi v prihodnje, postaja tradicionalni. Zagotovo je festival mlad in se kot takšen se razvija, oblikuje, išče … a njegov cilj je jasen že od začetka – ozaveščati javnost in predvsem mlade o tem, kaj sploh kvalitetna fotografija je. Svet, v katerem živimo, je namreč poplavljen s fotografskim in vizualnim materialom, fotografija je vse bolj dostopna ter se tako kot glasbena, filmska in druge sorodne zvrsti, bori za avtorske pravice ter verodostojno reprezentacijo in referenčno vrednotenje. Pomemben cilj je tudi promocija slovenskih fotografov in vzpostavljanje stikov s tujimi. Mesto s takšno fotografsko tradicijo kot jo ima Maribor, si tovrsten festival vsekakor zasluži.